V osrčju Kozjanskega v kraju Prevorje že tretje leto zapored potekajo mednarodni jezikovni poletni tabori Guzajeva poletna pustolovščina na deželi, na katere so bili povabljeni osnovnošolski otroci iz Slovenije, tujine in zamejstva.

Danes je v Zgornjem trgu v Šentjurju (na dvorišču stavbe na Ulici skladateljev Ipavcev 17) Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije postavil kamnito stebrasto znamenje iz Marija Dobja.

Razvaline gradu Rifnik stojijo na starem skalnem pomolu istoimenskega hriba. Grad se prvič omenja leta 1326.

V starem trškem jedru nasproti župnijske cerkve sv. Jurija je na ogled arheološka razstava, ki prikazuje večtisočletno zgodovino Rifnika

Planina pri Sevnici 44

3225 Planina pri Sevnici

Ostrožno 26

3232 Ponikva

Vrhunec slovenstva v Šentjurju predstavlja dinastija Ipavcev. Rodbina nadarjenih skladateljev, izvrstnih zdravnikov in predvsem zavednih Slovencev je naši deželi podarila pesem »Slovenec sem«, prvi slovenski balet in še mnogo več.

Že pred 6000 leti so začeli naši davni predniki bivati na hribu nad Šentjurjem, Rifniku imenovanem, in na srečo so od njih ostale izkopanine, ki nam rišejo zgodbo davnih časov, ko je bil svet še mlad in miren. Poleg njih pa je ostala tudi Firi ...

Leta 1800 se je na Slomu pri Ponikvi rodil blaženi škof Anton Martin Slomšek, edini slovenski svetnik. Zapuščina zavednega Slovenca in pesnika je neprecenljiva tako za vernike kot za ves slovenski narod. »En hribček bom kupil« pa je le eden od drobcev iz njegove skrinje.

Razbojnik Guzaj je bil ob koncu 19. stoletja strah in trepet krajev od Zagreba do Dunaja. Legend o njem je nešteto, a enotne so si v eni stvari: bil je pretkan in neusmiljen do svojih sovražnikov ter bogatinov, a dobrotnik revežev.