Kako in zakaj je Guzaj žensko podkoval
 

Žusemski grad, Guzaj je kolovratil tudi po Žusmu in okolici

Guzaja so se bale predvsem ženske, ki so rekle marsikatero pikro na njegov račun. Po izročilu naj bi se ta zgodba zgodila kar na več mestih, na primer na Pilštajnu, v Podčetrtku, Šmarju, Pristavi ali Rogatcu (pa še bi se našel kakšen kraj, odvisno od tega, od kod je pripovedovalec zgodbe o njem), kar priča, da ima ljudska domišljija široka krila. Ko je stari ženici enkrat dal za prašiča in je ona to veselo razlagala druščini, češ kaj lepega ji je Guzaj naredil, se je obnjo obregnila druga ženska, ki je govorila čezenj, kolikor je mogla.

Za drugo mizo je sedel spet zamaskirani Guzaj, ki je njeno govorjenje z njej všečnim tonom le še podpihoval. Ona pa je dodajala, kaj vse bi naredila z njim, če bi ga dobila v roke: zadavila bi ga, obesila, tega nemarjeka, falota, nepridiprava, ki menda spi s poročenimi ženskami ... Guzaj je s svojim strinjanjem o tem, kar je dekle govorilo o njem, naredil velik vtis nanjo. Kar malce zagledala se je vanj in zato tudi z lahkoto pristala na njegovo prošnjo, da mu kupi žeblje, ker mu jih je zmanjkalo pri polaganju poda, in mu jih prinese do pol pota do Buč, kraja, za katerega se je izdajal, da tam živi. Potem je odšel, dekle pa je seveda vsa nastrpna čakala naslednjega dne.

A ... naslednji dan je res napočil, tudi z Guzajam sta se dobila, a Guzaj ni bil več tako prijeten in prijazen. Ostro jo je vprašal, kaj vse bi naredila z Guzajem, če bi ga videla, dekle je še vse ponovila, potem pa se ji je razkril. Dekle je onemelo, a bilo je prepozno. Žeblji so bili kupljeni, njene pete pa prav pripravne, da se jih ti žeblji dotaknejo. Kaj dotaknejo. Guzaj jih je tej ženski nabil po tri v vsak podplat. In gotovo si je do konca svojega življenja zapolnila, da je govorila čezenj.

Kako je Guzaj zbiral mačke
 

Še eden od Guzajevih priljubljenih krajev, Planina pri Sevnici, in grad na Planini.

Še ena zabavna zgodba je, kako jo je Guzaj zagodel podsredškim »babnicam«, ki so se ga enkrat lotile, ker je nekaj mimogrede zinil, češ ženske ničvrednice. To je bilo namenjeno sicer še vedno Klančarici, ko se je spomnil nanjo, a ga niso nič vprašale, komu je bilo to namenjeno. Lotile so se ga s pestmi in cekri in še dobro, da sta mimo prišla orožnika, ki sta ženske razgnala. Guzaj jima je spet dal za pijačo in hrano – gotovo jima ne bi tako teknila, če bi vedela, kdo ju je častil.

No, Guzaj se je sklenil maščevati tem nasilnim podsredškim ženskam. Kot Lahsenbergar je dal županu oglas, da zbira mačke in da bo zanje plačal 1 goldinar. Naivni župan je dal ta oglas ven in pohlepni Podsredčani, predvsem Podsredčanke, so začele nositi mačke na kup in si že mele roke, kako bodo zaslužile. Gospod Lahsenbergar je prišel, govoril je tako na pol slovensko, ženske držal v napetosti, tako da jih je popisoval, enemu ponižnemu Nejčku celo dal goldinar, potem pa se z vozom odpeljal iz Podsrede, v gostilni z vsemi mačkami in jeznimi ženskimi pa pustil listek: »Vse srborite podsredške ženske, ki ste me oni dan prebunkale, prav prijazno pozdravljam in se vam zahvaljujem za obilno udeležbo. Če bom le katero dobil kdaj v roke, jo bom podkoval, da se me bo zapomnila! Zdaj smo bot! Guzaj iz Šentjurja!«