Josip Ipavec

Gustavov najbolj nadarjeni sin Josip se je rodil leta 1873. Bolehen otrok se je kmalu preizkusil z igranjem na klavir in violino. S šolanjem v samostanu se je seznanil z umetnostjo korala, cecilijanske kompozicije in renesanse in začel je ustvarjati. Študiral je medicino na graški medicinski fakulteti, to obdobje njegovega življenja pa je nekako zavito v tančico: nikjer ni verodostojnih podatkov, kaj se je z Josipom ta čas dogajalo.

Josip je še kot študent skomponiral prvi slovenski balet Možiček, ki je bil deležen mnogih pohval, ter glasbo za samospeve – znan je njegov četverospev Imel sem ljubi dve. Josip ni bil več romantik kot njegov stric Benjamin, zgledoval se je po sodobnih smereh. Narodno močno zavedni slovenski narod pa takrat še ni bil pripravljen na novodobno glasbo, Josip bi lahko uspel le v tujini. Razgledan in seznanjen z aktualnim dogajanjem v glasbenih krogih si je za mentorja izbral skladatelja, ki je pomagal mnogim novodobnim skladateljem. Sodelovanje je rodilo opereto Princesa Vrtoglavka.

Nagrobnik Gustavu Ipavcu z verzi Antona Aškerca.

Josip je medtem doktoriral na Dunaju, kjer je živel pri stricu Benjaminu, kasneje pa prevzel očetovo prakso v Sv. Juriju. Vajen mesta je podeželje doživljal idilično. Poročil se je z Albertino Novoszad, rodila pa sta se jima dva otroka – Jože in Teodor. Josip je po očetovi smrti doživljal težave z zapuščino, ki jo je moral izplačati sorodnikom, poleg tega še s končanjem Princese Vrtoglavke ter z napredujočo boleznijo, ki ga je pestila že od študentskih dni – sifilisom. Poskušal je s samomorom, Okrajno sodišče v Celju je leta 1919 izdalo dokument o opravilni nesposobnosti dr. Josipa Ipavca zaradi umobolnosti. Leta 1921 so Josipa našli zmrznjenega na nekem seniku.

Zgodba dinastije se z Josipom konča, čeprav še zdaleč ni zaključena. Rod Ipavcev gre naprej tako ali drugače, čeprav je zadnji v Šentjurju, Jože Ipavec, pred leti preminil. Šentjur, ponosen na svoje vélike može, hrani njihovo dediščino v hiši, ki nosi toliko spominov in šepeta toliko zgodb, da bi bil greh, če jim ne bi prisluhnili.

Viri:

Vodnik po poteh naravne in kulturne dediščine od Pohorja do Bohorja

Ipavci, ddr. Igor Grdina

Šentjur, ddr. Igor Grdina

Wikipedia

SPOZNAJTE IPAVCE!

V Ipavčevem letu vas še posebej toplo vabimo v Šentjur, mesto Ipavcev. Ipavčeva hiša, cel kup vrhunskih kulturnih dogodkov in prijazni ljudje vas pričakujemo. Izkoristite paket Čutim glasbo, slišim Ipavce, vidim Šentjur!

Pevci na vrtu Ipavčeve hiše