Blaž Kocen se je rodil 24. januarja 1821 v vasi Hotunje na Ponikvi. Šolanje je začel na Ponikvi, nato pa v Celju. Ker je bil odličnjak je bil deležen denarne podpore v domači vasi. Nato pa se je na željo matere odločil za celovško bogoslužje. 1. avgusta je bil posvečen pri sv. Andražu na Koroškem. Kratek čas je kaplanoval v Šentrupertu nad Laškim, Šoštanju in Rogatcu. Leta 1849 je posvetna oblast izvedla gimnazijsko reformo (osemletno gimnazijo, ukinitev licejev, več realij, slovenski jezik). Vabilu se je odzval tudi Blaž Kocen. Na Fizikalnem zavodu na Dunaju je z odliko opravil izpite iz prirodoslovja, fizike, matematike, grščine in latinščine. Kot profesor je najprej služboval v Celju, Ljubljani in Gorici, kjer je postal že redni profesor. 18. julija je bil premeščen v Olomuc. Tu je poleg profesorske službe prevzel naloge člana izpitne komisije za osnovne in meščanske šole z nemškim učnim jezikom. Nato je odšel na Dunaj, kjer bi imel več možnosti za znanstveno delo, žal pa je že naslednje leto, leta 1871 umrl zaradi epidemije griže, ki je tedaj razsajala na Dunaju.

Kocenovo delo in ustvarjanje:

Kadar govorimo o Blažu Kocenu, največkrat rečemo »oče šolskega atlasa«. Poleg tega pa je še poučeval grščino, latinščino, prirodopis, matematiko, fiziko, zemljepis. Po njegovi zaslugi se je zemljepis ločil od statistike in zgodovine ter postal samostojen predmet v deželah avstrijske monarhije. Napisal je več geografskih knjig in razprav. Na področju kartografije je bil samouk, vendar mu je zaradi široke splošne izobrazbe, natančnosti pri delu in odličnih risb uspelo, da je postal dober kartograf.

Najpomembnejša dela:

• Šolski geografski atlas
• Atlas za osnovne in meščanske šole
• Specialna geografija
• Osnove geografije
• Podnebje Gorice