1820 - 1887, duhovnik, sadjar, za Gustava Ipavca je vzgojil avtohtono slovensko sorto jabolke – bogatinko.

Kot duhovnik je služboval po številnih krajih: Vransko, Slovenske Konjice, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Roje na Koroškem, sv. Miklavž pri Brežicah, Loka pri Zidanem mostu, Videm ob Savi… Pisal je vzorne župnijske kronike, iz katerih lahko izvemo veliko o krajih kjer je služboval: zgodovina, vreme in vetrovi, obrt in industrija, lov in ribištvo, svoje kronike je opremil z risbami kmečkih domov, poslopij, hramov.

Kot duhovnik je v Slomškovem duhu organiziral ustanavljanje čitalnic od Laškega do Sevnice, prispeval ustanovni delež za Narodno tiskarno v Ljubljani, bil med ustanovitelji Društva slovenskih pisateljev.

V svojem prostem času pa je bil navdušen nad sadjarstvom in je kmete učil novih metod cepljenja in oskrbovanja sadnega drevja, kot župnik v Loki je napisal in na Dunaju izdal ˝Sadjorejo˝. Zavedal se je, da je cepljenje pomembno pri ohranjanju lastnosti sort pri njenem razmnoževanju in s tem gojenju sort in na pobudo takratnega prijatelje, župana, zdravnika in skladatelja Gustava Ipavca je vzgojil avtohtono slovensko sorto jabolke – bogatinko. Druge avtohtone sorte na Slovenskem so samo še Gorenjska in Dolenjska voščenka ter Goriška sevka.