Planina pri Sevnici je poleg Kozjega osrednje naselje Kozjanskega na skrajnem jugu občine Šentjur, 17 km od središča Šentjurja. Kot vinogradniško naselje se prvič omenja že leta 1190, leta 1345 pa kot trg (kopija prangerja stoji še danes). Bogastvo okraja so gozdovi. V spomladanskem času boste v njih lahko občudovali tudi zaščiteno rumeno cvetlico jarico.

Zaradi odrezanosti od najpomembnejše prometnice – železnice, ki je na prehodu v 20. stoletje povezala celjsko regijo s svetom, je prebivalcem to okolje nudilo le skromno preživetje, na srečo pa se je s tem ohranila neokrnjena narava. Tukaj se je rodila nemška pisateljica slovenskega porekla Anna Wambrechtsammer, znana predvsem po romanu Danes grofje celjski in nikdar več. Trg Planina z muzejskima zbirkama in planinski grad z grajsko kaščo ter grajskim parkom z zaščiteno turško lipo sta odlični iztočnici za sprehod mimo kapelic križevega pota do bližnjega hriba Sv. Križ, po markirani planinski poti od Bohorja do Sedlarjevega ali do slapov reke Gračnice. V bližnji gotski cerkvi sv. Vida naj bi se poročila Friderik Celjski in Veronika Deseniška. Organizirane prireditve so še pohod po poteh XIV. divizije februarja, v začetku septembra pa tradicionalna turistična prireditev Angelska nedelja.

Etnološka zbirka Šmid

Družinski zdravnik Janez Šmid je v mnogih letih službovanja na Planini ustvaril zbirko etnoloških predmetov. Zaradi zanimanja za ljudsko dediščino, ki je propadala pred njegovimi očmi, je začel zbirati značilne predmete s tega območja. K temu ga je še posebej spodbudil potres leta 1974, ko se je to ljudsko bogastvo še posebej uničevalo in odtujevalo iz prvotnega okolja.

Zbirko sestavljajo predmeti in orodja, ki so jih ljudje na Planini in v njeni okolici v 19. in 20. stoletju uporabljali pri vsakdanjih opravilih, kot je priprava hrane v črni kuhinji, pri kmečkih opravilih, vinogradništvu itd. Posebej so prikazani
tudi predmeti, ki ponazarjajo pustovanje in druge običaje.

Stalna razstava Kozjansko žari

Slike in besedilo obiskovalcem približajo obdobje druge svetovne vojne na Kozjanskem skozi različna obdobja: izvajanje nemške raznarodovalne politike nad civilnim prebivalstvom, organiziranje prvih osvobodilnih front, stopnjevanje okupatorjevega nasilja, krepitev narodnoosvobodilnega boja, ustanovitev osvobojenega ozemlja Kozjansko, okupatorjeva ponovna zasedba ter dokončna osvoboditev leta 1945.

Navadna jarica

Ko v presvetljenih bohorskih gozdovih Velikega Koprivnika in Velikega Javornika toplota poznozimskega sonca stali snežno odejo, pokukajo iz humusnih tal rumeni cvetovi navadne jarice (Eranthis hyemalis). To, do 15 cm visoko trajnico, ki odžene dlanasto deljene liste šele pozno spomladi, so iz njene domovine – Balkana, v preteklosti ponesli po celi Evropi. Največkrat so jo sejali za okras v parkih in vrtovih, medtem ko je na naravnih rastiščih izjemno redka.

Rastišči navadne jarice na Bohorju sta danes edini zanesljivo potrjeni naravni rastišči, zato to cvetlico v Sloveniji prištevamo med ogrožene rastlinske vrste.