Ponikva je najbolj znana kot rojstni kraj edinega slovenskega blaženega – škofa Antona Martina Slomška. Mnogi jo poznajo tudi po imenu železniške postaje med Celjem in Mariborom, okrog katere so številni nasadi jablan, na hribčku pa cerkvica sv. Ožbolta. V naselju Ponikva stoji cerkev sv. Martina – biser baročne umetnosti, pred njo pa pisarna turističnega društva s stalno razstavo o zgodovini Ponikve. Po poti s Ponikve proti železniški postaji se lahko ustavite ob kostanjevem drevoredu z vilo Rosenau, ki je ostanek nekdanje graščine. V naselju Hotunje si po predhodnem dogovoru lahko ogledate spominsko sobo in spomenik kartografa, geografa in naravoslovca Blaža Kocena, ki ga imenujemo tudi oče šolskega atlasa. Pohodnikom priporočamo označeno Kraško vodno učno pot, Pot treh znamenitih ponkovških mož (Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Mihael Zagajšek) ali Slomškovo pot. V spomladanskih dneh se lahko odpravite še na ogled edinstvene cvetlice velikonočnice. Na čast zavetniku sv. Martinu Turistično olepševalno društvo Ponikva vsako leto prireja Martinove dneve.

Slomškova rojstna hiša

V vasi Uniše pri Ponikvi se je leta 1800 rodil blaženi Anton Martin Slomšek. Njegova rojstna hiša je obnovljena in na ogled obiskovalcem skozi vse leto. V njej je prikazana življenjska pot velikega duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od njegovega zgodnjega otroštva prek odločitve za duhovniški poklic in škofovske službe pa vse do beatifikacije leta 1999. Posebno sobo, tako imenovano sobo svetništva, je poslikal Ivo Kisovec. V gornji etaži hiše je urejena dvorana, kjer si lahko ogledate tudi film o Slomšku.

Dostop:

• z avtom: za železniškim prehodom v naselju Hotunje zavijemo desno in se približno 2 km peljemo po lokalni cesti;
• z vlakom: do Železniške postaje Ponikva, od koder je do rojstne hiše 15 minut hoje.

Velikonočnica

Velikonočnica s svilnato žametnim stebelcem in izjemno vijoličnim cvetjem pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Prav zaradi tega je močno izpostavljena iztrebljanju. Cveti februarja, marca ali aprila – odvisno od vremena. Je ogrožena
in zaščitena rastlinska vrsta v Sloveniji. Velikonočnica spada v rastlinsko družino zlatičnic in rod kosmatincev. Cvet je svetlo vijoličast, z več kot petimi cvetnimi
listi, veliko prašniki in pestiči. Lističi ščitijo cvet, preden se razcveti. Steblo je visoko od 5 do 30 cm. Plod je orešček z dolgim dlakavim kljuncem. Rastlina je porasla s svilnatimi dlačicami, ki jo ščitijo pred mrazom. Rastišče v Boletini je eno redkih rastišč v Evropi.

Dostop:

• peš ali z avtom: 1 km od cerkve sv. Martina, po cesti v smeri proti Šentvidu, mimo rastlinske čistilne naprave.