Héritage sacré

Kraj Stopče se v virih prvič omenja, 22. junija 1318.

À cet endroit, l'église existé déjà au  15ѐme siѐcle, car elle fut brûlé par les Turcs. Aujourd'hui, l´église actuelle se trouve sur l'ancien emplacement, elle a entiѐrement reconstruite au début du 19ѐme siѐcle (1806-1807). Elle se compose d'un clocher en forme de prisme, une nef rectangulaire, un  presbytѐre légèrement plus étroit et se termine de façon semi-circulaire, sur la partie nord une sacristie à l´étage a été ajouté. Le clocher a été rajouté en 1901 dans le style néo-gothique. Le ...

L'église a une nef du 15ѐme siècle, avec l'ajout d'une impressionnante tour de clocher, dont la construction remonte à la première moitié du 17ème siècle. Le presbytѐre est un peu plus étroit et plus bas, et comporte une voûte avec une étoile-arquée (début 16ème siècle). Dans la partie sud, il a été ajoutée la sacristie. L'autel est une piѐce exceptionnel de la fin du 17ème siècle, reparé en 1914 par Ivan Brglez. Dans la niche centrale se trouve une statue d'Hélène, au sommet, le monogramme ...

Cerkev z ladjo, absidalno zaključenim prezbiterijem in zvonikom ob severni strani ladje. Vzhodni del ladje je srednjeveški medtem ko so ostalo prizidali v 18. stoletju. Oprema je baročna.

Prva omemba kraja Šentjur je povezana s cerkvijo Sv. Jurija v listini iz leta 1340.

Cerkev sv. Jakoba je nastala v 14. stoletju. Iz tega časa je ladja, v 15. stoletju je bila obokana, prizidan ji je bil prezbiterij. Takrat je bila cerkev tudi poslikana. Freske so delo žirovniškega mojstra iz let 1450 do 1455. Zvonik so prizidali 1665. leta.

Cerkev sv. Križa stoji na enako imenovanem hribu jugovzhodno od trga Planina. Omenja se že leta 1414.

Leopold Fieglmuler je v Loki pri Žusmu zgradil glažutarsko cerkvico sv. Leopolda, ki je bila posvečena leta 1871. Cerkvico sestavljajo ladja ter prezbiterij s prizidkoma. Nad fasado je stolpič s piramidasto streho. Cerkvica je s svojo notranjo opremo pravi muzej steklarstva. O lepoti steklenih izdelkov pričajo lestenci, ki krasijo številne cerkve na območju Kozjanskega.

Cerkev predstavlja stavbo s tipično poznobaročno zasnovo iz srede 18.stol.

A la nef perpendiculaire est ajoutée les deux chapelles. Sur la partie est de la  nef, au même niveau suit le presbytère terminé de trois côtés par une sacristie superposée (1870). Sur le côté nord du presbytère se trouve le clocher prismatique, qui est probablement la partie la plus ancienne de l'église (16ème siècle). L´église était entre 1710 et 1729 entièrement rénovée et augmentée. L´autel principal est du 19ème siècle, construit dans la tradition baroque, les autels latéraux sont de ...

Cerkev dominira nad starim trškim jedrom Šentjurja, in sicer na lokaciji prvotne cerkve sv. Janeza na Kamnu.

Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, tristrano zaključen prezbiterij z oporniki, nadstropna zakristija in zvonik. Cerkev je bila zgrajena leta 1579 (posvečena 1621) in kaže na izzvenevanje gotike. Zvonik je bil prizidan v 17. stoletju. Leta 1804 so cerkev predelali, preobokali in spremenili okenske odprtine. Oltar je postbaročno delo iz leta 1847. Prižnica je iz 19. stoletja, vendar so kipi evangelistov še baročni. Iz konca 18. stoletja je tudi slika trpečega Jezusa.

Cerkev je primer sožitja arhitekturnih sestavin iz različnih časovnih obdobij s kvalitetno baročno opremo.

Enoladijska cerkev, katere ladja in prezbiterij sta iz 15. stoletja. Zvonik je iz prve polovice 17. stoletja. Okrog leta 1700 so ladji na vzhodnem delu prizidali nižji kapeli, v istem obdobju so cerkev podaljšali in banjasto obokali. Leta 1871 so notranjščino ponovno predelali. oprema cerkve je večino iz baroka (18. stoletje).

Prvotno je bila na tej lokaciji arhivsko izpričana že romanska cerkev. Današnja, baročna je bila zgrajena med letoma 1732 in 1758, dve leti kasneje pa je bila tudi posvečena in spada med cerkve sladkogorskega tipa. Pravokotni ladji z nadzidanim zvonikom sledi enako visok, ožji prezbiterij, ki ima na severni strani prizidano kapelo in shrambo. Cerkev obiskovalce preseneča s svojo velikostjo, saj njena celotna dolžina znaša kar 35 m in njena širina 18 m. V notranjosti nas navdušuje bogata baročna oprema – monumentalna prižnica slovite rezbarske družine Mersijev ter freske Jakoba Brolla, ki jih je ustvaril leta 1890. Med pomembno cerkveno opremo spada tudi srebrn Slomškov kelih ter relikvija svetega križa, ki je vdelana v kristal.

Na jug orientirano cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema večinoma baročna iz 19. st..

Baročna stavba iz 17. stoletja je nastala po epidemiji kuge (l. 1645), najprej prezbiterij, nato ladja. Nekateri elementi kažejo na izzvenevanje gotike. Posebno kvaliteto predstavlja veliki oltar (1667), sočasne vratnice glavnega in stranskega portala ter Jelovškove freske v na jugu prizidani kapeli. Kapelo sv. Antona Padovanskega so k cerkvi prizidali leta 1746. Na njenem oboku so freske Franca Jelovška.

Cerkev je nastala med letoma 1650 in 1660 v neorenesančnem slogu in ima zlat oltar. Legenda pravi, da je bila zgrajena s kamenjem z opuščenega gradu pri Gradišču. Gre za primer zgodnje baročne romarske cerkve. Ob zunanjo vzhodno steno prezbiterija je prizidana manjša kapela iz 19. stoletja. Večina opreme je iz 17. in 18. stoletja. Celotna notranjščina je poslikana z dekorativno-figuralno poslikavo iz leta 1907.

Cerkev sv. Jakoba je nastala v 14. stoletju. Iz tega časa je ladja, v 15. stoletju je bila obokana, prizidan ji je bil prezbiterij. Takrat je bila cerkev tudi poslikana. Freske so delo žirovniškega mojstra iz let 1450 do 1455. Zvonik so prizidali 1665. leta.

V osnovi je cerkev gotska in je bila omenjena leta 1414. Današnjo podobo je dobila pretežno v baroku, sočasna je tudi oprema. Iz tega obdobja sta tudi zvonik z letnico 1737 in prezbiterij. V letu 1847 so prizidali južno kapelo in zakristijo. Velik, spodaj kvadraten, zgoraj oktogonalen zvonik je na zahodu predzidan pravokotni ladji z enako visoko južno kapelo. Tristrano zaključen prezbiterij je malce ožji od ladje, a enako visok. Na zunanjščini je rekonstruirana baročna arhitekturna poslikava. Celotna notranjščina je obokana, poslikana je s figuralno dekorativno slikarijo.