Kalobje je očarljiva vasica na vrhu 600 metrov visokega hriba na severozahodnem robu Kozjanskega. Ravno prav daleč je od urbanega vsakdana, da v trenutku začutimo mir, slišimo petje ptičev, šumenje vetra...
Pohod po poteh krajevne skupnosti Kalobje
Sobota, 23. maj 2026, ob 9.30 | Zbirno mesto: Gasilski dom Kalobje, Kalobje 20, brezplačno parkiranje je mogoče pri gasilskem domu, pri podružnični osnovni šoli in pri pokopališču
Krajevna skupnost Kalobje vabi na pohod po poteh krajevne skupnosti. Približno 3-urni pohod se zaključi pri gasilskem domu, kjer bo zaključek pohoda in prijetno druženje. Vabljeni!
Čarobno Kalobje
Na vrhu hriba, v vaškem središču, stoji romarska cerkev Marijinega imena, ki ima zanimiv arhitekturni preplet pozne gotike in zgodnjega baroka. Na Kalobju so prvič na Slovenskem brali šmarnice in to davnega leta 1855. S cerkvenega obzidja se odpira krasen razgled proti severu in severovzhodu. Na Kalobju je konec 18. stoletja nastala Slovennska Grammatika oder Georg Sellenko's Wendische Sprachlehre - gre za prvo slovnico, ki pravila slovenskega jezika razlaga v slovenskem jeziku. Njen avtor Jurij Zelenko je bil tukajšnji župnik Mihael Zagajšek, ki je napisal tudi obsežen nemško-slovenski slovar. Najverjetneje pa je bil Zagajšek tisti, ki je na Kalobje prinesel Knjigo kranjskih pesmi oz. Liber cantionum Carniolicarum, ki jo je zapustil Antonu Martinu Slomšku - sama knjiga pa je postala znana kot Kalobški rokopis. Posebnost kraja je tudi baročno kužno znamenje iz srede 17. stoletja. Znamenje stebraste oblike s krepko posnetimi ogli in dvema nišama s kipom Matere Božje in Križanega, spominja na kugo, ki je pred 380 leti zahtevala okrog tisoč ljudi na širšem območju. Za zaljubljence je nižje pod cerkvijo klopca ljubezni in zraven velika skulptura srca.
