Povezujemo vas s šentjurskimi ponudniki in njihovimi zgodbami.
Mirko in Albina Pajek sta lastnika Apartmaja Pajek, ki se nahaja na pravljičnem Kozjanskem, na Prevorju.
Njuna zgodba o prenovi starega kozolca in razvoju turizma na tradicionalni kozjanski domačiji priča o pogumu in gostoljubju.
Kako se je pravzaprav začela zgodba z vašim Apartmajem Pajek? Kaj vas je spodbudilo k odločitvi, da ga uredite in ponudite za oddajanje?
Mirko Pajek: Vse skupaj se je začelo leta 2021. Že dolgo sem si želel, da bi na Prevorju zaživel kmečki turizem, vendar ideja ni nikoli povsem zaživela. Nato sva se odločila obnoviti star, razpadajoč kozolec. Ko sem fotografije obnove pokazal na občini, je uradnica rekla: »Svaka čast, če vam to uspe.« In nam je uspelo – po štirinajstih dneh smo dobili uporabno dovoljenje.
Albina Pajek: Kozolec sva kupila, saj so ga drugi želeli preurediti v avtomehanično delavnico. Nisva si želela propadajočih avtomobilov med kokošmi in jeleni. Šla sva do lastnice, spila kozarček vina in podpisala pogodbo.
Ali je pri obnovi sodeloval kakšen arhitekt?
Mirko Pajek: Ne, vse je zraslo v naših glavah in rokah izkušenih delavcev, ki še znajo obdelovati stare lesene konstrukcije. Obnova je trajala dobro leto, konec leta 2022 pa sva apartma že oddala prvim gostom.
Ali ste že od začetka načrtovali nastanitveni objekt?
Albina Pajek: Imela sva idejo, a poti ne. Najprej sva tako mislila preurediti hiško, ki stoji zraven in je stara 200 let, a so nama delavci svetovali naj začneva s kozolcem. To hiško sva zdaj prav tako preuredila v slogu kozjanskih domačij. Poimenovala bi jo »vrtnica«, saj pred njo raste krasna, stara vrtnica.
Obnova je sledila lokalni arhitekturi?
Mirko Pajek: Da. Posebno pozornost sva namenila kozjanskim križem – elementom, ki so značilni za stare ograje in kozolce.
Kdo so vaši gosti?
Mirko Pajek: Prvi gosti so bili iz Hrvaške in Francije. Večina jih je tujcev – Nemci, Nizozemci, Francozi, Čehi, Poljaki, Litovci, Azerbajdžanci, celo iz Saudske Arabije in Bangladeša.
Albina Pajek: Leto 2023 je bilo uspešno, leto 2024 pa še bolj. Letošnji julij je bil razprodan že zgodaj. Nekateri gostje ostanejo 14 dni in raziskujejo Slovenijo.
Kako dolgo gostje običajno ostanejo gosti in kaj jim ponudite?
Albina Pajek: Minimalno tri dni, večinoma nekje od štiri do pet dni.
Mirko Pajek: Vsakega gosta osebno sprejmeva, pokaževa apartma, hladilnik dobrodošlice, okolico in naravne poti. Poveva jim za Stolp ljubezni, Kozjanski park, grad Podsreda, Terme Olimia, Guzajevo pot, Slivniško jezero, Planino, sv. Križ … Če želijo, jih tudi kam zapeljeva.
Kakšni so vaši gosti?
Albina Pajek: Veliko jih v sezoni pride s severa Nemčije in potem tukaj dva dni počivajo ter se odpeljejo naprej na morje. Ali pa se oglasijo pri nas, ko se vračajo z dopusta na morju. Veliko jih prihaja z družinami. Spomnim se mamice in otroka s posebnimi potrebami, ki mi je rekla: »Tukaj imam končno dopust.« Tu je mir, bazen, narava.
Mirko Pajek: Imamo tudi posebnega terapevta. Našega kužka. Obiskovalci ga obožujejo, on pa njih. Pogosto ga narišejo v zvezek spominov.
Ali ponujate zajtrke in druge obroke?
Albina Pajek: Zajtrk ponudimo, če gostje ostanejo več dni. Včasih pripravimo tudi kosilo – jelenov hrbet z ajdovimi žganci po receptu stare sosede.
Ali se povezujete z drugimi lokalnimi ponudniki?
Mirko Pajek: Povezujemo se z bližnjimi kmeti in od njih odkupimo med, mleko, včasih še kaj. Lokalna ponudba je sicer omejena.
Ali se vam je kakšna zgodba še posebej zapisala v spomin?
Mirko Pajek: Spomin se gospe iz Frankfurta. Zjutraj je pritekla do naše hiše in glasno vpila. »Mirko! Kikiriki aušten!« Bila je tako navdušena nad tem, da jo je zbudil petelin, da je zvok posnela in ga poslala hčeri v Frankfurt. Druga zgodba je povezana z dvema Zagrebčanoma, ki živita v centru mesta. Pozimi sta naju klicala, če je lahko zvečer luč pred hišo prižgana, saj da nista navajena tako temnih noči.
Spomnim se tudi skavtov iz Švice, devet jih je bilo. Prišli so skozi gozd, postavili učni prostor, se učili. Pa gostje iz Savdske Arabije – sprva smo komunicirali preko prevajalnika na telefonu, nato je gospa celo snela ruto, a jo zadnji dan spet nadela.
Sta imela že kakšno slabo izkušnjo?
Albina Pajek: Niti ene slabe izkušnje nisva imela. Samo dobre. Gostje so izredno spoštljivi. Gospa iz Azerbajdžana je po štirih dneh očistila apartma, oprala in obesila posteljnino.
Apartma ponuja veliko udobja?
Mirko Pajek: Gostje imajo vse – pralni stroj, kuhinjo, zunanji prostor. Lahko bi v njem živeli. Nekateri delajo na računalniku. Nek gospod si je celo s projektorjem na terasi vrtel športne prenose.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Mirko Pajek: Upam, da bomo letos poleti začeli z oddajanjem drugega apartmaja za šest oseb, naslednje leto morda že za deset. Tako bomo lahko sprejeli tudi večje skupine.
Zapisala: Barbara Gradič Oset
Foto: Matic Javornik in Kvirina Martina Zupanc
