Leto 1800 je bilo za Slovence prelomno. V Vrbi na Gorenjskem se je tistega leta rodil France Prešeren, na Slomu pri Ponikvi pa Anton Martin Slomšek. Oba velikana sta pustila neizbrisen pečat in brez njiju Slovenija zagotovo ne bi bila takšna, kot je danes. Bolj kot karkoli drugega pa ju je družila ljubezen do slovenskega jezika in do poezije.

Anton Martin Slomšek se je rodil kot prvi otrok očetu Marku in materi Mariji, in sicer 26. novembra leta 1800 na Slomu. Izročilo pravi, da so sosedje ob njegovem rojstvu nad njegovo rojstno hišo na Slomu videli čuden, nerazumljiv sij, zato so že zgodaj začeli govoriti, da bo to otrok luči.
 

Cerkev sv. Martina na Ponikvi

Mali Anton je bil krščen še isti dan v cerkvi na Ponikvi. Gre za čudovito baročno cerkev, ki so jo zgradili med leti 1732-1758, njeno notranjost pa je mojstrsko opremil znani rezbar Janez Jurij Mersi in jo lahko ob obisku Ponikve občudujemo tudi danes.
 

Anton je imel že od malega rad knjige, vendar ga je oče videl za naslednika na kmetiji in mu sinovo sedenje za knjigami ni bilo po godu. Ob izrazitem zavzemanju matere in kaplana Jakoba Prašnikarja je oče vendarle popustil. Tako je Tonček naredil prve korake v šolo, najprej h kaplanu Prašnikarju po nedeljski maši v skromno sobo nekdanjega stražnega stolpa, ki je svoj čas varoval farane pred turškimi vpadi. Poleti pa je Prašnikar svoje učence zbral kar pod senco velikega oreha sredi vasi.
 

Ob koncu leta, ko je Prašnikar povabil cerkvene in šolske nadzornike k izkušnji, se je pokazalo, da je mali Anton s Sloma zdaleč prekašal vse druge. Za nagrado je dobil lepo vezan molitvenik in pisan mošnjiček s srebrnikom.
 

Soba rojstva, Slomškova rojstna hiša na Slomu pri Ponikvi

Slomškova očitna nadarjenost je kaplana in mamo utrdila v veri, da mora otrok naprej v šolo. Kljub ostremu očetovemu nasprotovanju, ga je učna pot peljala v Celje, nato pa v Ljubljano, kjer je leta 1819 prvič srečal Prešerna. Nekaj mesecev sta bila sošolca na filozofiji, nato pa je Slomšek zapustil Ljubljano in odšel v licej v Senj na Hrvaško.
 

Sledil je študij bogoslovja v Celovcu, kjer je Slomšek za svoje prijatelje in sošolce organiziral tečaj slovenskega jezika. Prijavilo se je okoli petdeset slušateljev. Z vednostjo in dovoljenjem bogoslovnega vodstva je sošolce učil slovenskega jezika, in to sredi Celovca, ki duhu slovenstva takrat ni bil naklonjen.