Na jugozahodnem delu občine, na severnem delu posavskega hribovja, se nahaja kopasti hrib Kalobje, ki se prvič omenja leta 1278 kot Vila Chalop. Pomembnejši obeležji v kraju sta cerkev Marijinega imena in kužno znamenje ob robu naselja, ki je stebraste oblike s krepko posnetimi ogli in dvema nišama s kipom Matere Božje in Križanega. V naselju Trno stoji baročno poljsko znamenje z nišo ter kvalitetnim kipom Brezmadežne. Osrednje romanje h Kalobški Mariji je prvo nedeljo po mali maši. Kar obiskovalce na Kalobju najbolj prevzame, je čudovit razgled in neokrnjena narava, obiščete pa lahko tudi zeliščno kmetijo Kalan (biološka pridelava, ročno obiranje, naravno sušenje).

Kalobški rokopis

Kalobški rokopis, ki je bil najden v župnišču na Kalobju, je nastal med leti 1643 in 1651 in je delo neznanega avtorja. Po narečju sodeč naj bi izhajal iz Kranjske. Vsebuje molitve, izvleček iz katekizma in 45 nabožnih pesmi.

Zdravilna moč žajblja

Prostranstvo kozjanskih gričev ima milo podnebje z veliko sončnih dni v letu. Tla na Kalobju so prepustna, večinoma lapornata in zelo primerna za pridelavo najrazličnejših zelišč. Med najpomembnejšimi sredozemskimi zelišči, ki na Kalobju čudovito uspevata, sta artičoka in žajbelj. Prav slednji dosega na kozjanskih gričih vrhunsko kakovost. Tudi v srednjem veku je žajbelj užival velik ugled, saj naj bi podaljšal življenje, povrnil nesmrtnost in preganjal demone. Danes ga uporabljamo proti virusom, glivicam in bakterijam, zoper vnetja ustne votline, zob, žrela in dlesni, črevesja in želodca, jeter, žolčnika in mokril, čisti kri, pomaga izločati sluz iz dihal in želodca in še in še.