|
|
|
Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Arheološki park je odprt vse leto. Ogledati si je mogoče temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami. |
|
| GRAD PLANINA |
|
| Na skali nad trgom Planina pri Sevici se bohotijo grajske ruševine. Te kažejo v jedru romanske sestavine, medtem ko je južna grajska stena gotska, | |
|
|
| Razvaline gradu Rifnik stojijo na starem skalnem pomolu istoimenskega hriba. Grad se prvič omenja leta 1326. | |
|
|
|
Vodni mlin ob potoku Kozarica je dvonadstropna stavba z mlevnimi napravami iz 80. let 20. stoletja. Svojo redkost in izjemnost dokazujejo naprave, zlasti valjčni mlin, ki intaktno nakazuje na tehnološko stopnjo iz časa nastanka mlina. |
|
| KALOBŠKI ROKOPIS | |
| Kalobški rokopis, znan tudi kot Liber cantionum Carniolicarum oz. Knjiga kranjskih pesmi, je nastal sredi 17. stoletja, vsebuje pa 44 pesmi z molitvami in katekizmom v slovenskem jeziku osrednjega in zahodnega tipa. | |
|
|
| Nasproti cerkve sv. Marjete si lahko ogledate kopijo sramotilnega stebra - prangerja, ki so jo namesto izvirnika postavili leta 1999. | |
| KMETIJSKA ŠOLA Z GOSPODARSKIMI POSLOPJI |
|
| Šola je bila ustanovljena leta 1907, ko je deželni zbor v Gradcu odobril sredstva. Z rednim poukom je začela januarja leta 1910, kot prva tovrstna šola s slovenskim učnim jezikom v habsburški monarhiji. Šola je dvonadstropna, močno členjena stavba s poudarjenim vhodnim portalom. | |
| ROJSTNA HIŠA JOSIPA IPAVCA | |
| Enotno grajena pritlična petosna stavba podolžnega tlorisa iz prve polovice 19. stoletja. Dom Gustava Ipavca, v njej rojen Josip Ipavec. | |
| KUŽNO ZNAMENJE NA KALOBJU |
|
| Baročno kužno znamenje iz srede 17. stoletja je eno najstarejših znamenj na našem območju. To znamenje nas spominja na leto 1646, ko naj bi kuga pomorila okrog tisoč Planinčanov. | |
| KUŽNO ZNAMENJE IZ MARIJA DOBJA |
|
| Kamnito stebrno znamenje kvadratnega tlorisa je visoko 2,5 metra in predstavlja tipično kužno znamenje svojega časa. Znamenje je postavljeno v Zgornjem trgu v Šentjurju v Galeriji Zgornji trg, Ulica skladateljev Ipavcev 17. Leta 2010 je bila na prvotnem mestu v Marija Dobju postavljena njegova kamnita replika. | |
|
|
| Jože Tofant v živi skali ob družinski hiši na meji med Šentjurjem in Vrbnim že desetletje izpopolnjuje miniaturo gradu germanskogotske oblike iz XIV. oz. XV. stoletja, ki jo je posvetil spominu na plemiško družino Celjskih. |
